NP SEVERNI VELEBIT

 

Velebit je najdaljša planina Dinarskega gorstva. Razteza se v rahlo povešenem loku, v smeri od severozahoda proti jugovzhodu, med prevojem Vratnika in doline Zrmanje, v dolžini 145 km. Glomazen trup je precno razclenjen s prevoji, kar je osnova za obicajno delitev planinskegga niza na:
severni (med Vratnikom in Velikim Alanom), srednji (med Velikim Alanom in Baških Oštarija), južni (med Oštarijo in Malega Alana) in jugovzhodni (med Malim Alanom in gornje doline Zrmanje). Na zahodu je omejen z velebitskim kanalom Jadranskega morja, na vzhodu z licko-gacko planoto, med 425 in 600 metri nadmorske višine. Širina variria od okrog 30 kilometrov na severnem, do nekaj desetin kilometrov zracne oddaljenosti na južnem Velebitu. Kljub glomaznemu videzu se njegov planinski niz ne odlikuje po posebni višini. Najvišji, Vaganski vrh, doseže le 1757 m. Po tem, ko je bil leta 1978 uvršcen v svetovno mrežo biosfere ("Program clovek in biosfera", UNESCO) z odlocitvijo Hrvaškega sabora 1981, je celotni Velebit proglašen za narodni park. Leta 1999 je v severnem delu planinskega niza osnovan nacionalni park "Sjeverni Velebit" (109 km2), ki vkljucuje stroge rezervate Hajducki in Rožanski kukovi, poseben botanicni rezervat Zavizan - Balinovac - Zavizanska (Velika) Kosa, Velebitski botanicni vrt na severnem, ter posebni rezervat gozdne vegetacije Štirovaca v srednjem Velebitu.
Danes se z vso pravico Velebit imenuje PARK NACIONALNIH PARKOV.
Naravne znamenitosti Velebita dopolnjujejo še znanstveno in turisticno najznamenitejši speleološki objekti na Hrvaškem- Cerovacke pecine (južni Velebit) in Lukina jama (severni Velebit) ter številne mmanjše votline in jame kot tudi niz tipicnih geomorfoloških (Kiza, Tulova greda, kuk Stapina itd.) in hidroloških objektov (izvir in tok Zrmanje itd.).